Spletna prodaja je sodobna oblika poslovanja, ki se iz leta v leto povečuje. V današnji negotovi situaciji pa je postala veliko več kot le ena izmed gospodarskih dejavnosti. Za veliko podjetij je postala način, s katerim poskušajo ostati relevantna na trgu, drugim pa predstavlja žarek upanja, kako ohraniti čimveč posla navkljub izrednim gospodarskim razmeram.

Pogovorno pravimo, da »kdor ne riskira, ne profitira«, v čemer je nekaj resnice. Za napredek in izboljšanje izhodiščnega stanja je potrebno narediti nekaj drugače. Ta sprememba pa ponavadi terja določeno stopnjo tveganja. Te dni podjetniki tvegajo z odpiranjem spletnih trgovin (preberite si več o spletnih trgovinah). Zakaj je to tveganje? Spletna prodaja lahko steče takoj – ob pogoju, da ujamemo pravi trenutek in ponudimo tisto, za kar je največje povpraševanje. Današnje tveganje pa izvira ravno iz tega, ko vsi poskušajo svojo srečo na enak način in si pri tem konkurirajo.

Spletna prodaja ima svoje zakonitosti,  a še vedno ni povsem imuna na trende in dogajanje, v katerega je vpeta.

Spletna prodaja - ujemite pravi trenutek - Revolver blog
Ujemite pravi trenutek.

Spletna prodaja pred epidemijo

Prav nič presenetljivo – na spletu smo najraje kupovali 1) elektroniko, 2) oblačila, obutev in kozmetiko, 3) dodatke za dom ter 4) kozmetiko in pripomočke za osebno nego. Kaj je skupnega vsem najbolj popularnim kategorijam izdelkov? Predvsem gre za majhne izdelke, ki jih zaradi potrošniške kulture velikokrat menjamo in posledično kupujemo. Da, tudi za elektroniko to velja!

Ni neobičajno, da prek spleta kupujemo velike (ali vsaj dražje kose) elektronike kot so televizijski sprejemniki, prenosni računalniki, igralne konzole in pametni telefoni. Ampak kategorija »elektronika« je med spletnimi nakupovalci tako priljubljena zaradi nakupov manjše vrednosti – zaščitni ovitki za pametne telefone, prenosni polnilniki, kabli, slušalke, pomnilniški mediji (op. USB ključi). Kadar smo potrošniki pripravljeni za nakup odšteti več denarja, se pred nakupom prepričamo o vseh lastnostnih izdelka. Vsak nakup nosi v sebi določeno stopnjo tveganja, ki je povezana s tehnično brezhibnostjo in ustreznostjo kupljenega izdelka. Povsem preprosto povedano: kot potrošnike nas je strah zapraviti večje vsote denarja za nekaj, kar na koncu ne izpolni naših pričakovanj. To je povsem racionalno potrošniško vedenje.

Potrošniška logika na primeru pametnega telefona

Nihče od nas si ne želi doživeti situacije, ko imamo občutek, da je naš nakup stran vržen denar. Še posebej, če govorimo o večjih vsotah denarja, ki smo ga dlje časa zbirali in načrtovati, kako ga bomo porabili. Tak primer je naprimer nakup pametnega telefona. Čeprav so je cenovni razpon pametnih telefonov zelo širok, nakup novega telefona ne sodi v kategorijo impulzivnih nakupov, temveč med premišljene in načrtovane nakupe.

Kadar kupujemo pametni telefon, si ga večina izmed nas najprej ogleda prek spleta, kjer si ogledamo njegove lastnosti in ga po potrebi tudi primerjamo z drugimi telefoni. Nato pa si izbrani telefon (ali več teh, če še nismo odločeni) odidemo ogledat »v živo«, da se prepričamo v pravilen izbor. V primeru pametnega telefona nam je pomemben občutek naprave v roki, saj jo bomo zelo pogosto držali v roki. V primeru televizijskega sprejemnika pa bi se recimo želeli prepričati, kakšno sliko ima.

Spletna prodaja - tvegani nakupi - Revolver blog
Načrtujmo tvegane nakupe.

Šele ko smo prepričani, da izdelek ustreza vsem našim željam in kriterijem, se odločimo za nakup. Velikokrat ta nakup opravimo kar v fizični trgovini, razen če nam pri nakupu preko spleta pripada dodatna ugodnost ali pa želimo združiti nakupe večih artiklov, ki pa v fizični trgovini niso na voljo.

Potrošniška logika na primeru oblačil, obutve in kozmetike

Če smo potrošniki pri nakupovanju izdelkov z višjimi cenami bolj previdni, pa to ne velja pri nizkocenovnih izdelkih. To so nakupi oblačil, obutve, kozmetike in izdelkov za dom. Vsi našteti izdelki so osnova hitre potrošnje v kapitalizmu. Izdelek kupimo po nizki ceni, ga uporabljamo krajše obdobje, ga zavržemo in kupimo novega. Potrošniški cikel ves čas vzdržujemo s kupovanjem teh izdelkov, zaradi česar so ti izdelki tudi tako priljubljeni med spletnimi nakupi.

Tu gre za izdelke manjših vrednosti, kjer za njihov nakup ni potrebno varčevati dlje časa ali pa ta nakup načrtovati vnaprej. To so izdelki, ki jih kupimo »mimogrede« ali pa celo iz dolgčasa. V tem primeru gre za impulzivne in nepremišljene nakupe. Ali nas skrbi tveganje takega nakupa? Seveda ne, saj nima dovolj velike vrednosti! Takšne nakupe najraje opravimo v spletnih trgovinah, ker je izbira večja kot v fizičnih trgovinah. Deloma je to povezano s prostorskimi kapacitetami, deloma pa s tem, da je izdelek na spletu lahko v prodaji, čeprav ga (še) ni na zalogi. Ob bogati spletni ponudbi potrošniki brskamo po izdelkih tudi po več ur –tako se marsikateri artikel znajde v naši košarici. Njegov nakup pa upravičujemo z besedami »Ah, saj je bil samo 3 €!« ali pa »Ta teden ne grem na kavo pa je plačan.«

Hitra moda je osrednji del potrošniških ciklov v kapitalističnem svetu. Pogosto nakupovanje cenejših artiklov ima pozitiven učinek na gospodarstvo, saj denar kroži. Vendar pa moramo kot posamezniki vsak tak nakup vseeno dobro premisliti. Čeprav pretirano ne obremenjuje naše denarnice ter ne predstavlja visokega finančnega tveganja, pa predstavlja tveganje za okolje. Če vsak od nas ob naslednjem impulzivnem nakupu razmisli ali to res potrebuje in po potrebi opusti nakup, lahko naredimo nekaj dobrega za okolje. S tem pa se v prihodnosti lahko pojavi tudi nov zeleni spletni trend.

Hitra moda ima pozitivne in negativne učinke.

Kaj je najbolj vplivalo na spletno prodajo?

Spremembe v spletni prodaji se dogajajo na dnevni ravni. Kadar govorimo o spletnih trendih, le-ti pomenijo spremembe, ki pozitivno vplivajo na trenutno stanje določene spletne panoge in narekujejo smer, v katero se bo ta panoga morala premakniti za dosego čim večjega izboljšanja in pozitivnih učinkov. Nekateri trendi so bolj disruptivni kot drugi in imajo na panogo večji vpliv.

Spletne trgovine so v preteklem letu postale precej standardizirane – vse manj je drastičnih odmikov od tega, kaj naj bi spletna trgovina imela in kakšno uporabniško izkušnjo naj bi ponudila svojim kupcem. Tako smo zaznali zamenjavo lastnih sistemskih trgovinskih aplikacij (ang. native app) z bolj učinkovitimi alternativami, vse več pa je bilo nakupovanja v spletnih trgovinah s pomočjo glasovnih ukazov. Presenetljivo pa se je zgodil še en premik. Čeprav se vse več poslovanja (v vseh panogah, ne le v prodaji) seli na splet, so imetniki spletnih trgovin začeli odpirati fizične poslovalnice. Fizične trgovine imajo še vedno svoj čar, ki ga spletna trgovina (še) ne more pričarati.