Wikipedia je spletna enciklopedija, brez katere si marsikdo ne predstavlja življenja. Wikipedia je nepogrešljivo orodje pri iskanju osnovnih informacij in faktografije o pojavih, zgodovinskih dogodkih in osebnostih ter še in še. Wikipedia je tako priljubljena, da jo uporabljamo prav vsi: od osnovnošolcev pri pisanju prvih seminarskih nalog, pa vse do strokovnih delavcev, ki potrebujemo nekaj osnovnih informacij za boljšo predstavo pojma, ki nas zanima. Bolj kot je orodje, spletišče ali storitev priljubljena, bolj smo nenaklonjeni morebitnim prenovam. Tokrat pa o tem, zakaj je prenova Wikipedie lahko zgled vsem ostalim.

Vir: Wikimedia.org

Prenova Wikipedie ali kako se uspešno lotiti prenove

Napovedana prenova Wikipedie je primer dobre prakse. Prevečkrat smo priča drastičnim grafičnim prenovam spletišč, ki razen nove podobe ne prinašajo ničesar novega. In kar je še huje – oblikovalcem in razvijalcem se pripeti celo to, da s prenovo spremenijo uporabniško izkušnjo do te mere, da imamo uporabniki občutek, da je vse slabše kot je bilo prej.

Kadar razmišljamo o prenovi spletišča (ne glede na to ali gre za giganta kot sta Facebook in Wikipedia ali pa za naše osebno spletišče), moramo imeti jasno predstavo, kaj želimo s prenovo doseči. Pri sami prenovi pa je potrebno upoštevati tudi naše uporabnike oziroma obiskovalce. Naj ponazorimo z zelo plastičnim prikazom. Spletišče si predstavljajmo kot mesto z ulicami, po katerih je urejen promet, obiskovalce spletišča pa kot udeležence v prometu. Udeleženci v prometu se gibljemo od točke A do točke B po poznanih poteh – ulicah. Podobno je na spletu: na poznanem spletišču vemo, kako ga uporabljati in kje najti želene informacije.

Zdaj pa si predstavljajte, da v mestu zaprejo eno ulico ter spremenijo prometni režim sosednjih ulic. V takšni situaciji smo prisiljeni, da iščemo nove poti do naše ciljne točke, kar nam vzame nekaj časa, pogosto pa tudi povzroči nekaj frustracij. In prav tako se počutijo tudi uporabniki na spletu, kadar poznano spletišče doživi tako drastično prenovo, da se na njem več ne znajdejo kot so se prej. Čas oziroma hitrost dostopa do informacij je eno izmed pomembnejših meril dobre uporabniške izkušnje. Drastične prenove praviloma povzročijo, da za isto dejanje potrebujemo več časa kot smo ga prej – s čimer se zmanjša kvaliteta uporabniške izkušnje z njo pa tudi zadovoljstvo uporabnikov.

Kaj Wikipedia dela ‘prav’?

Namen prenove Wikipedie ni v tem, da bi Wikipedia dobila sodobnejšo podobo. Zanimivo je, da bo Wikipedia z izjemo nekaj manjših oblikovnih izboljšav in posodobitve logotipa ostala enaka kot do sedaj. Zakaj? Ker se pri Wikimedia (op. podjetje, ki ima v lasti spletno enciklopedijo Wikipedia) zavedajo, kaj na trenutni različici Wikipedie deluje dobro. Preden se lotimo kakršnekoli prenove – pa naj bo velika ali majhna – moramo objektivno oceniti, kaj sploh potrebuje prenovo. Tudi na spletu velja tisti rek: »Ne popravljaj, kar  ni pokvarjeno.« In ravno to velja pri Wikipedii.

Vir: The Verge

Čeprav je grafična podoba stara več kot 10 let, smo uporabniki nanjo navajeni, ker preprosto vemo, kje najti želene informacije. Takoj na vrhu uvodni povzetek, levo navigacija, desno kartica z informacijami, spodaj kazalo vsebine, če želimo izvedeti več. In vse to bo tudi po prenovi ostalo na istem mestu. S prenovo pa bodo preuredili navigacijo po vsebini in jo tako naredili uporabnikom bolj prijazno. Največja pridobitev pri tem bodo navigacijski meniji, ki jih je mogoče skrčiti ali razširiti ter priročna vrhnja navigacija po naslovih – delih notranje vsebine.

Ali je prenova potrebna?

Iskreno – ne. Wikipedia ni bila deležna nobene grafične (ali tehnične) prenove v zadnjem desetletju. In s tem ni prav nič narobe, saj Wikipedia kljub temu opravlja svojo nalogo. Njena temeljna naloga je, da uporabnikom omogoča hiter in pregleden dostop do iskanih informacij. Čeprav lahko trdimo, da je njena grafična podoba zastarela, pa moramo ob tem povedati tudi to, da je funkcionalna.

Wikipedia grafično predstavlja informacije na minimalističen način. Ne uporablja kompleksnih razporeditev elementov, niti nobenih grafičnih elementov za olepšavo. Sama vsebina je predstavljena s kar se da malo oblikovnih posegov in ravno zaradi tega je Wikipedia tako zelo uporabna in priljubljena še danes. V kolikor držijo napovedi prihajajoče prenove, bo ta prenova med uporabniki pozitivno sprejeta in najverjetneje ne bo požela vala kritik kot ga je požela zadnja prenova Facebookovega vmesnika.